Meni Zapri

Strokovna ekskurzija Predor Karavanke in Cukrarna Ljubljana

Ogled gradbišč Predor Karavanke in Cukrarna Ljubljana smo načrtovali dalj časa. Predvsem zaradi epidemije covid-19 smo morali termin ekskurzije premakniti v oktober. Ob upoštevanju priporočil NIJZ in predpisanih pogojev smo, 29.10.2021, uspeli organizirati enodnevno ekskurzijo. Ujeli smo ugodno vreme in še primerne razmere za skupinsko potovanje. Zanimanje je bilo zelo veliko, a smo morali število udeležencev omejiti na 40. Dopoldan smo se seznanili z izzivi na gradbišču Predor Karavanke-vzhodna cev. Popoldan smo spoznali potek prenove objekta Cukrarna Ljubljana ter si ogledali prenovljen objekt in Galerijo Cukrarna, ki je že v funkciji.

Predor Karavanke Cukrarna Ljubljana

Udeleženci ekskurzije
Predor Karavanke je še v polnem gradbenem teku. Projekt, tehnologijo gradnje in gradbišče sta nam zelo nazorno predstavila Tatjana Zalokar, univ. dipl. inž. grad. in Milan Črepinšek, univ. dipl. inž. grad..

Tatjana Zalokar Milan Črepinšek

Predor Karavanke povezuje avtocesto A2 Karavanke–Obrežje v Republiki Sloveniji z avtocesto A11 Beljak–Karavanke v Republiki Avstriji. Z meddržavno pogodbo je določeno, da ta predor tehnično nadzirata in upravljata obe državi, Slovenija in Avstrija.
Do izgradnje prve cevi predora leta 1991 so Karavanke predstavljale precejšnjo oviro za prometne povezave med zahodno in južno Evropo. Predor je bil predan prometu 1. junija 1991. Dolžina mednarodnega avtocestnega predora od portala do portala znaša 8019 m, od tega je dolžina slovenskega dela 3450 m. Trenutno poteka v prvi cevi dvosmerni promet, kar nikakor ne ustreza sedanjim prometnim obremenitvam.
Vlada Republike Slovenije je leta 2016 za umestitev druge cevi predora Karavanke s pripadajočo avtocesto v prostor sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu. Družba DARS je po pridobitvi vseh potrebnih soglasij v začetku junija 2017 na Ministrstvo za okolje in prostor podala vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja in ga oktobra 2017 tudi pridobila. Sledil je razpis za izbor izvajalca. Z izbranim izvajalcem, turško družbo Cengiz Inşaat Sanayi Ticaret A.S. je 30. januarja 2020 sklenjena pogodba. Pogodbena vrednost znaša 98.547.623,89 evra brez DDV oziroma 120.228.101,15 evra z DDV, sklenjena je bila za predvideno 62-mesečno obdobje graditve in 10-letno obdobje garancijskih obveznosti.
Pogodbeni rok teče od začetka marca 2020 in se izteče v začetku maja 2025. V ta rok je vključena tudi izvedba elektro-strojne opreme predora. Na slovenski strani je potrebno med drugim dograditi še razširitev avtoceste A2 v štiripasovnico v dolžini 620 metrov, sestavni del nove polovice avtoceste pa bo tudi most čez Savo Dolinko v dolžini 165 metrov. Po odprtju nove cevi sledi predvidoma dveletna obnova stare, zato bo promet v tem času še vedno potekal po eni, vendar mnogo varnejši novi predorski cevi.
Nekaj pomembnejših podatkov o investiciji:
Investitor: DARS d.d. Družba za avtoceste republike Slovenije d.d.
Inženir: JV DRI upravljanje investicij d.o.o., Projekt d.d. in ZIL Inženiring d.d.
Izvajalec: CENGIS Inşaat Sanayi Ticaret A.S.
Projektant: JV ELEA iC d.o.o., IRGO Consulting d.o.o., GEOPORTALd.o.o., IBE d.d., LINEAL d.o.o., PNZ d. o.o. in Institut IGH d.d.
GGH spremljava: JV IRGO Consulting d.o.o., ELEA iC d.o.o., GEOPORTAL d.o.o., GeoZS, ZAG in Geoinženiring d.o.o.
Zunanja kontrola kvalitete: JV Zavod za gradbeništvo Slovenije in GI ZRMK d.o.o.
Kordinator za VZD: LOZEJ d.o.o.
Skupna dolžina vzhodne cevi predora je 7948 m, od tega na slovenski strani 3546 (od tega 3.446 m podzemne gradnje in 100 m galerije), na avstrijski pa 4402 m.
Projektna hitrost skozi predor bo po vzpostavitvi enosmernega prometa v obeh ceveh 100 km/h. Predvidena projektna hitrost za dvosmerni promet je 80 km/h.
V slovenskem delu predora bo zgrajeno 12 prečnikov, in sicer deset prečnikov za pešce oziroma prečnikov za intervencijska vozila v primeru nesreče ali požara v predoru ter dva prezračevalna prečnika v zgornjem delu predorske cevi. Zgrajene bodo tudi štiri odstavne niše, vsaka dolžine 112,50 m.
V območju predorske cevi je predvidena izjemno pestra geološka sestava tal, kar se je na izkopanem delu ca. 1500 m že pokazalo. Izkopane materiale odvažajo v naprej predvidene deponije. Projektirana količina izkopov je 428000 m3.
V okviru predora bodo izvedeni tudi novo podzemno zajetje karavanške vode ter dve odvodni cevi iz vodnega zajetja do vodovodnega jaška na južnem portalnem območju.
Predvidene so izjemno velike količine materialov: 359000 m sider, 197000m3 raznih vrst betonov, 7615 ton armaturnih palic, 2100 ton armaturne mreže, itd.
Količinam in dinamiki gradnje je prilagojena organizacija dela, strojna oprema in kadrovska zasedba.
Predor bo opremljen s sodobno elektro-strojno opremo.
Projektirani normalni prečni profil predora znaša 10,00 m, od tega:
vozni pas 2 x 3,50 m + robni pas 2 x 0,35 m + vzdrževalni hodnik 2 x 1,15 m = 10,00 m
Višina svetlega profila je 4,70 m.
Gradijo se tudi naslednji premostitveni objekti: most M1 na avtocesti čez Savo Dolinko, nadomestni most M2 na lokalni cesti čez Savo Dolinko, začasni most M3 na dovozni cesti do avtocestne baze Hrušica čez Savo Dolinko, dva podporna zidova in oporni zid.
Po predstavitvi projekta smo si v štirih skupinah ogledali potek del v samem predoru in na zunanjih objektih. Naši člani Erna Novak Miketič, Lili Žnidaršič, Miro Benčina in Jože Preskar so posneli nekaj fotografij, ki jih tudi objavljamo.