Letos smo se odločili, da si ogledamo »kako se gradi« pri naših severnih sosedih. V času od 12 do 14. junija smo obiskali južni del Avstrije oz. avstrijsko Koroško.
Prvi dan naše strokovne ekskurzije se je po prestopu Avstrijske meje pričel z krožno vožnjo okoli Osojskega jezera, ob njem smo si ogledali tudi prečudovit Benediktinski samostan, sprehodili smo se tudi skozi Beljak, si na koncu ogledali še zanimiv Porsche muzej in se nastanili ob neposredni bližini Milštatskega jezera.
Naslednji dan pa se je naša strokovna ekskurzija pravzaprav šele pričela. Po jutranjem ogledu in kavi v Celovcu, nas je pot vodila do stolpa Pyramidenkogel.
Konstrukcija sestoji iz 16 mogočnih, eliptično razporejenih lameliranih lepljenih nosilcev iz macesnovine in 80 diagonalnih opornikov iz jekla. Dejanska konstrukcija v višino meri 67 metrov. S konico antene, ki je dolga 18 metrov, zgradba meri natančno 100 metrov. Načrt za razgledni stolp sta izdelala arhitekturna biroja Markus Klaura in Dietmar Kaden iz Celovca.
Nekaj naših članov se je na vrh (višina 70m) odpravilo po 441 stopnicah, ostali pa so si že s panoramskim dvigalom ogledovali okolico. Najbolj pogumni (ni jih bilo malo), so se nato z višine 52m vse do pritličja spustili z zaprto drčo (»tobogan«) dolžine 120m.
Po višinsko nepozabni izkušnji smo se odpeljali do tematskega parka Minimundus. Sprehod po parku in ogled modelov arhitekture z vsega sveta, zgrajenih v razmerju 1:25, je v marsikateremu izmed nas prebudil otroka, ko smo si z navdušenjem ogledovali zgradbe; nekatere poznamo le iz televizije ali časopisa.
Zadnji dan naše strokovne ekskurzije- »veliki finale« pred odhodom domov. Po zajtrku in odjavi z hotela, smo se odpeljali po prelepi gorski cesti po dolini reke Malte. Cesta je izjemni gradbeni dosežek, pelje čez 9 mostov in skozi 7 tunelov. Med vožnjo smo občudovali naravo, prepolno visokih slapov. Na koncu ceste, na višini 1900 m, pa smo se zazrli v velikanski jez Kölnbrein, največji v Avstriji. Sledil je ogled jezu, prvo zunanji del, sprehodili smo se »po vrhu« jezu, nato pa nas je upravljalec vodil v notranjost, kjer so nam predstavili kako jez pravzaprav »deluje«.
S polno vtisov na še eno nepozabno strokovno ekskurzijo, smo pojedli kosilo in se odpravili domov.
Tudi tokrat je dogodek skrbno dokumentiral naš kolega Gorazd Tomljanovič.
